Privlačnost oblaka

Fizično oblak tvorijo medsebojno povezani podatkovni centri, v katerih teče na tisoče fizičnih strežnikov. Fizični strežniki v mnogih primerih poganjajo navidezne stroje (navidezne vire), ki so ponujeni končnemu uporabniku. Omenjeni koncept je praktično identičen scenariju, ko podjetja uporabljajo navidezne stroje za boljši izkoristek strojne opreme.

Sandi Pohorec /MonitorPro

Ta podobnost pa mnogokrat privede do napačnega mišljenja, da je uporaba navideznih strojev enaka uporabi oblaka. Ločnice med uporabo oblaka in navideznih strojev so naslednje: oblak daje vtis neskončnih virov na zahtevo (lokalna strojna oprema ima omejeno fizično zmogljivosti in s tem omejeno število navideznih strojev), ne zahteva vnaprejšnje investicije v strojno opremo in ponuja časovno omejeno porabo virov (lahko se uporabi več tisoč procesorjev za dobo nekaj ur).

 

Vse te zmogljivosti se odražajo v ključnih prednostih pri uporabi oblakov: odsotnosti velikih začetnih investicij in zmogljivem modelu prilaganja uporabe, ki poveča kapacitete samo ob povečani uporabi in jih sprosti ob upadu le-te. V poslovnem svetu se uporabniki za uporabo oblakov odločajo predvsem iz finančnih razlogov. V nekaterih primerih tudi ob ustanovitvi podjetij, ki pričakujejo eksponentno potrebo po strojnih in programskih virih v izjemno kratkem času.
V zasebnem svetu posamezniki pogosto uporabljajo storitve, za katere se niti ne zavedajo, da delujejo v oblaku. Tipičen primer je elektronska pošta, kot je Gmail. Prav elektronska pošta je primer storitve, ki deluje transparentno za končnega uporabnika. Transparentno v smislu, da se uporabnik ne zaveda strojne in programske opreme, ki mu omogočata dostop do pošte. Uporabnika zanimata samo raven kakovosti storitve (morebitna nedosegljivost) in velikost poštnega predala.

 

Če oblake razdelimo glede na ravni storitev, ki jih ponujajo, ločimo infrastrukturo kot storitev (»Infrastructure as a Service«; IaaS), platformo kot storitev (»Platform as a Service«; PaaS) in programsko opremo kot storitev (»Software as a Service«; SaaS). IaaS v praksi pomeni najem računalniških virov v obliki navideznih strojev (tako storitev nudi Amazon EC2; uporabnik sam namesti operacijski sistem in vse ostalo), PaaS predstavlja najem navideznih strojev in operacijskega sistema (tako storitev nudi Microsoftov Azure; v tem primeru je nameščen operacijski sistem Windows Server 2008R2), SaaS pa pomeni najem končnih, že delujočih aplikacij (tako storitev nudi Google Docs, kjer je ponujen paket pisarniških aplikacij).

 

Za domače uporabnike uporaba oblačnih storitev v mnogih primerih ne predstavlja finančnega bremena, pa tudi delovanje same storitve ni kritično, saj obstaja množica alternativ. V poslovnem svetu pa prehod v oblak ni tako enostaven, saj so mnogokrat najete storitve bistvene za uspešno poslovanje samega podjetja.

 Z verigo sreče do novih uspehov

Družba Unistar PRO letos praznuje 25. obletnico. Direktor Miran Boštic ve, da upravlja z znanjem in sposobnostmi več kot sto strokovnjakov, zato bo podjetje usmeril na zahtevnejša zahodna in severna tržišča.

Preberi celoten intervju.

 

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?