Razmislek pred prehodom v oblak

Pred samim prehodom s klasičnega modela (torej strojna in programska oprema je »v hiši«) do modela najemanja oddaljenih virov so potrebne natančne analize prednosti, slabosti in ekonomske upravičenosti. Te analize (in ugotovitve) se zelo razlikujejo od podjetja do podjetja, vsekakor pa obstajajo nekatera dejstva, ki veljajo za vsa podjetja. Prehod v oblak prinaša namreč množico novosti, ki se jih potencialni uporabniki pogosto ne zavedajo. Oblaki, kot množica povezanih podatkovnih centrov, ki so razporejeni po vsem svetu, prinašajo poleg pričakovanih tehničnih sprememb in novosti namreč tudi mnogokrat spregledana pravna in etična vprašanja.

Sandi Pohorec /MonitorPro

Med tehničnimi vprašanji se zastavljajo predvsem vprašanja o podatkih. Kako prenesti obstoječe podatke v novo okolje? V katerem formatu bodo podatki shranjeni v novem okolju? Kaj se zgodi s podatki ob prehodu iz oblaka ali izbiri drugega ponudnika? Obstajajo orodja za prenos podatkov? Večina ponudnikov oblačnih storitev namreč ponuja enostavne in brezplačne pripomočke za prenos v oblak. Dosti manj pa je podprta možnost prehoda iz oblaka. Posledično lahko hitro nastopi scenarij zaklepanja določenega ponudnika.

 

Težave predstavlja tudi dejstvo, da se večina uporabnikov ne zaveda, da ne obstaja samo en oblak in da so ponudniki storitev v konkurenčnem razmerju drug z drugim. Čeprav ponudnik storitev ponuja enostavno možnost prehoda iz svojega ekosistema, je lahko takšen prehod, zlasti pri večjih podjetjih, dolgotrajen proces. Pomembno je, da se prepričamo o dolgotrajni stabilnosti (finančno stanje, zgodovina poslovanja, lokacija ...) podjetja, pri katerem najemamo storitve, in o njegovi zmožnosti odprave večjih napak. Težavo lahko predstavlja tudi zanesljivost storitve.

 

Ob tehnični nezrelosti oblačnih storitev so pereča tudi etična in pravna vprašanja. Problematičen del so predvsem podatki oziroma trajna hramba le-teh. Zakonodaja EU predvideva, da se določeni podatki hranijo na lokaciji znotraj EU. Ker so oblaki v bistvu podatkovni centri, ki so razporejeni po vsem svetu, se lahko hitro zgodi, da bodo podatki, ki so primarno locirani v evropskem podatkovnem centru, začasno (zaradi odpovedi strojne opreme, zagotovitve replikacije, izravnave bremena) premeščeni na tuje ozemlje. Trenutno stanje kaže, da se veliki ponudniki zavedajo teh težav. Na primer Microsoftov Azure zagotavlja redundanco znotraj EU (podatkovna centra na Irskem in Nizozemskem).

 

Potrebno pa se je zavedati tudi, da ponudniki storitev delujejo glede na pogoje uporabe, ki se lahko kadar koli spremenijo. Prav tako se lahko kadar koli spremenijo zakoni. Sčasoma lahko nastane prepad med zagotovili ponudnika in lokalno zakonodajo. Z vidika kršitve etike in zakonov s strani uporabnikov oblaka se lahko pojavi težava deljenja skupne usode. Zaradi narave oblačnega računalništva so oblaki idealni za pošiljanje nezaželene pošte. Kot zaščito pred nezaželeno pošto mnogi ponudniki uvedejo blokado celotnega nabora naslovov IP, iz katerega izhaja neželena pošta. Ker so instance različnih uporabnikov locirane v istih podatkovni centrih, seveda delijo tudi nabor naslovov IP. Posledično so lahko mnogi legalni uporabniki blokirani zaradi zlonamernega delovanja drugih uporabnikov.

 Z verigo sreče do novih uspehov

Družba Unistar PRO letos praznuje 25. obletnico. Direktor Miran Boštic ve, da upravlja z znanjem in sposobnostmi več kot sto strokovnjakov, zato bo podjetje usmeril na zahtevnejša zahodna in severna tržišča.

Preberi celoten intervju.