Varnost in razpoložljivost podatkovnih centrov

Zagotavljanje varnosti znotraj farme strežnikov je šele prvi del zgodbe, ki ima zlasti v srednjih in večjih podatkovnih centrih tudi svoje nadaljevanje. Na tej ravni se začnemo spraševati, kako zmanjševati tveganja pri sistemih, ki so sami pri sebi že varovani na ravni strežnika ali farme. V ospredje prideta bolj arhitektura in strategija celotnega centra kot pa posameznih strežnikov. Podjetja se prej ali slej začenjajo ozirati po uporabi rezervnih lokacij, podatkovnih centrov, ki lahko prevzamejo celotno breme osnovnega podatkovnega centra ali vsaj njegov del, če pride do izpada le-tega. Poznamo niz možnosti in tehnologij, ki omogočajo različne ravni razpoložljivosti. 

Vladimir Djurdjič / MonitorPro

V preteklosti je bilo precej različnih mnenj, kako posamezni ukrepi vplivajo na razpoložljivost izvajanja storitev, zato je sčasoma nastalo nekaj standardov, ki poskušajo postaviti primerjalne norme. Najbolj znan med njimi je TIA-942, nad katerim bdi institucija Uptime Institute, ki definira štiri ravni razpoložljivosti podatkovnih centrov.

 

Prvi, imenovani Tier 1, je navaden podatkovni center, brez posebnih redundančnih elementov. Na tej ravni lahko dosežemo razpoložljivost delovanja v višini 99,671 %. Tier 2 predvideva dodatno možnost uporabe redundantne lokacije in na njej razpoložljive infrastrukture. Tu je verjetnost razpoložljivost lahko že 99,741-odstotna. Tretja raven, Tier 3, predvideva več distribucijskih poti za IT-opremo v podatkovnem centru. Vsa oprema mora imeti tudi dva vira napajanja, s tem pa dosežemo 99,982-odstotno razpoložljivost. Najtežje je doseči raven Tier 4, ki zahteva dvojno napajanje tudi za vso grelno in hladilno opremo. S tem bi lahko dosegli razpoložljivosti na ravni 99,995 %.

 

Seveda je potrebno poskrbeti tudi za vse druge elemente, kot so poplavna zaščita, zaščita pred požari, zaščita pred vdori, ustrezen video nadzor in nadzor dostopa ter še marsikaj drugega. Vsi ti ukrepi zahtevajo kar nekaj napora, zato se podjetja ne odločajo kar tako za najvišjo raven razpoložljivosti.

 

Ko govorimo o varnosti podatkov, seveda ne moremo mimo varnostnih kopij kot zadnjega sredstva v zaščiti pred nesrečami ali napakami. V luči virtualizacijske tehnologije in uporabe redundantnih lokacij se je strategija tudi na tem področju precej spremenila v primerjavi s preteklostjo. Glede na visoko stopnjo razpoložljivostjo so varnostne kopije danes skoraj bolj uporabljene za povrnitev podatkov v primerjavi napak v podatkih, ne pa nujno kot sredstvo za povrnitev strežnikov v primeru okvare. Slednje se namreč danes učinkoviteje rešuje na drugačen način. S primerno strategijo in z uporabo nekaterih novih tehnologij, kot je deduplikacija, se da danes znatno zmanjšati potrebo po sredstvih in postopkih za izdelavo varnostnih kopij.

 

Največji podatkovni centri pa ubirajo tudi drugačne strategije. Pri tovrstnih uporabnikih, med katere sodijo tudi ponudniki priljubljenih spletnih storitev (Google, Facebook, Apple, Microsoft ...), uporabljajo še dva nekoliko različna pristopa. Tam, kjer je potrebno hitro dograjevanje sistemskih zmogljivosti, proizvajalci ponujajo vnaprej postavljene podatkovne centre (strežniki, stikala, pomnilniški sistemi, hlajenje in napajanje) v obliki kontejnerjev, napolnjenih z opremo. V največjih podatkovnih centrih tovrstno opremo menjajo pogosto kar tako, da zamenjajo cel kontejner z nekaj sto ali tisoč strežniki.

 

Drugi način, ki ga je uporabil predvsem Google, pa je uporaba poceni strežnikov, včasih kar osebnih računalnikov, ki v velikanski gruči in na lastno razviti programski opremi zagotavljajo storitve milijonom ljudi sočasno. Na prvi pogled se zdi tako početje tvegano, vendar v specifičnih primerih delujejo povsem zgledno, ob okvari pa posamezne strežnike preprosto izključimo iz gruče. Taka rešitev v resnici govori proti skoraj vsem zgoraj naštetim načelom dobrega gospodarjenja in ravnanja s podatkovnimi centri, zato jo težko priporočamo kot zgled, vreden posnemanja.

 Z verigo sreče do novih uspehov

Družba Unistar PRO letos praznuje 25. obletnico. Direktor Miran Boštic ve, da upravlja z znanjem in sposobnostmi več kot sto strokovnjakov, zato bo podjetje usmeril na zahtevnejša zahodna in severna tržišča.

Preberi celoten intervju.

 

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?